učeri me je zaneslo v mladinski center podlaga. po dolgem času…
napovedovala sem namreč, da nas bo 5 skupaj z tonskim, pa sem se zmotila. ja ni ravno optimističlno dajat take napivedi. ampak za poldago to ni nič novega. na moje in boštotovo presenečenje je bilo včerja v mcp, kakih 20 jazz navdušencev. ampak bili so res pravi poznavalci, saj so svoje doživlanje glasbe opisovali, ko “majhne nijanse, ki jih je treba razumet”. hm..nekdo mi je razlagal, da doživlja orekestralno glasbo metallice naravnost orgazmično. verjetno bi za včerajšnje poslušalce lahko trdila isto. ne bi rekla, da sem spadal v to skupino. jazz mi je všeč ob posebnih trenutkih. glasba kjer se preliva čutnost, strast in ljubezen. rdeča, rumena orančno, modra in črna barva. glasba za posebne trenutke.
pa še malo obveznega teženja… mislim, da podlaga rabi takšne koncerte. prinašajo svežino, ravno tako pričujoča publika. ni skupina mladih, ki so prišli poslušat lokalni band, ali posadka iz nove gorice, ki je prišla v sežano, na koncert manj znanega zamejskega benda, medtem ko se seveda domačini izneverijo in sobotni večer preživijo, v zdaj že nezakajenih k-barih, pjanotih in cantinah…(barčki v sežani). včerajšnja populacija jazz manijakov je bla pomojme okoli 45 let. morda več ali manj. ob tem se človek vpraša komu so prvotno namenjeni tako imenovani MLADINSKI centri.
assasina 
zadnji komentarji